Zagovorništvo

Zagovorniki pomagamo uveljaviti pravice tistim, ki se težko postavijo zase, niso vključeni v odločitve o svojem življenju ali zdravljenju, doživljajo stigmo in izključevanje ali slabo poznajo in težko uveljavljajo svoje pravice. Delujemo izključno z mandatom uporabnika in nikoli ne odločamo namesto njega ali mu vsiljujemo naših prepričanj.

Ključni cilji

• Zastopanje glasu tistih, ki so pogosto preslišani.
• Preprečevanje zlorab in diskriminatorne obravnave.
• Izboljšanje dostopa do storitev in informacij.
• Zavzemanje za sistemske spremembe za izboljšanje položaja ciljnih skupin.

Oblike zagovorništva

Individualno zagovorništvo: Pomoč posamezniku pri uveljavljanju njegovih pravic in krepitvi njegovega glasu (npr. v zdravstvu, socialnem varstvu ali postopkih).

Kolektivno zagovorništvo: Prizadevanje za spremembe zakonov, pravil ali družbenih stališč za celotno ranljivo skupino ljudi (npr. starejših, invalidov).

Vrstniško zagovorništvo: Zagovorništvo, ki ga izvajajo posamezniki s podobnimi izkušnjami.

Občansko zagovorništvo: Zagovorništvo, ki ga izvajajo ugledni in vplivni člani skupnosti prostovoljno.

Samozagovorništvo: Je končni cilj vsega zagovorništva. Samozagovorništvo pomeni, da se človek okrepi in dobi moč, da lahko sam zagovarja lastne interese.

Razvoj zagovorništva v Sloveniji

Zagovorništvo se je v Sloveniji začelo bolj aktivno razvijati v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Izviralo je iz civilnodružbenih gibanj, procesa deinstitucionalizacije in prizadevanj za človekove pravice. Skozi leta se je zagovorništvo oblikovalo v prepoznaven del delovanja nevladnih organizacij in državnih organov kot sta varuh človekovih pravic in zastopnik enakih možnosti.

Ključne faze razvoja zagovorništva na področju duševnega zdravja

Zgodnja 90. leta: Pojav prvih uporabniških gibanj in civilnih iniciativ, ki so opozarjale na stiske in pravice ljudi v zaprtih institucijah (psihiatrične bolnišnice, socialnovarstveni zavodi).

1995: uradno začne delovati varuh človekovih pravic .

Po letu 2000: Krepitev nevladnih organizacij, ki so začele vplivati na zakonodajne procese in opozarjati na sistemske krivice. Nekaj pomembnih NVO:

• Društvo Altra: prva uporabniška NVO na področju duševnega zdravja in ena od začetnic zagovorništva na področju duševnega zdravja;
• Društvo Šent: eni od začetnikov vrstniškega zagovorništva;
• Zavod RISA: vodilna NVO na področju samozagovorništva, lahkega branja in v prizadevanju za volilno pravico ljudi z intelektualnimi ovirami,
• Društvo Sonček:  zagovorniška organizacija staršev otrok z intelektualnimi ovirami, ključna za razvitost skupnostnih služb na področju intelektualnih ovir;
• Društvo YHD: pionirji osebne asistence in ključni pri vključitvi OA v slovensko zakonodajo.

2008: Sprejem Zakona o duševnem zdravju prinaša uvedbo instituta zastopnikov pravic oseb na področju duševnega zdravja.

2016: S sprejemom Zakona o varstvu pred diskriminacijo začne delovati organ zagovornika načela enakosti.

Po letu 2024: Umestitev zagovorništva v Strategijo Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034 (StaDI 2024–2034) ter profesionalizacija v okviru vzpostavitve Centra za zagovorništvo v Muzeju norosti.

Deinstitucionalizacija in življenje v skupnosti

Deinstucionalizacija je proces zapiranja totalnih ustanov (kot npr. socialnovarstvenih zavodov) in vzpostavljanje ustrezne oskrbe v skupnosti. Cilj Strategije Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034 je, da se do leta 2034 vsi uporabniki iz zaprtih ustanov preselijo v skupnost.

Samostojno življenje pomeni, da človek s težavami v duševnem zdravju samostojno odloča o svojem vsakdanu, o tem kje in s kom živi in da aktivno sodeluje v družbi. Temelji na spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju posamezniku prilagojene podpore v skupnosti.

Življenje v skupnosti pomeni, da ljudje s težavami v duševnem zdravju in drugimi oviranostmi živijo in prejemajo podporo v domačem okolju in lokalni skupnosti, namesto da bi bile zaprte v velikih bolnišnicah ali zavodih. Poudarek je na vključevanju v družbo, ohranjanju dostojanstva in prostem odločanju glede vsakodnevnih življenjskih navad.

Več o tem si lahko prebereš:

Revija Socialno delo, letnik 64 št. 1-2 (2025): tematska številka Dezinstitucionalizacija
Tanja Lamovec: Zagovorništvo kot oblika svetovanja 
Tanja Lamovec: Razvoj zagovorništva za uporabnike psihiatrije v Sloveniji
Vito Flaker: Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji